VZGOJNI NAČRT CIRIUS KAMNIK

Zakonska podlaga za vzgojni načrt Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (CIRIUS Kamnik) je v 2. členu Zakona o OŠ (Ur.l. RS, št. 81/06 in 102/07), kjer so navedeni cilji in vrednote osnovnošolskega izobraževanja. Za skupen dokument najdemo osnovo tudi v 2. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 16/07 in 36/08), v 2. členu Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur.l. RS, št. 79/06),  v 4. čl Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. L. RS, št. 54/00, 118/06, in 3/2007 in v 3., 5. in 8. čl. Zakona  o pacientovih pravicah Ur. l. RS, št. 15 /08.

 

Vzgojni načrt CIRIUS-a Kamnik na celovit, pregleden in jedrnat način opredeljuje vzgojna pričakovanja, cilje in delovanje.

 

»Pravila CIRIUS Kamnik« v splošnem delu vsebujejo smernice našega skupnega dela ter povezujejo naslednje dokumente:  Hišni red, Pravila šolskega reda – za OŠ, Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli, Pravilnik o šolskem redu v SŠ in Pravila bivanja v domu. Z enotnim dokumentom želimo poenotiti in doseči večjo učinkovitost vzgojnega procesa zavoda, v katerem se izobražujejo, usposabljajo in rehabilitirajo učenci in dijaki.  

 

Cilj našega vzgojnega načrta je oblikovati najustreznejši  nivo telesnega, čustvenega, spoznavnega, socialnega in moralnega funkcioniranja otrok in mladostnikov. Pomagamo jim razviti primerno stopnjo zrelosti v medosebnih odnosih,  prilagoditi izzivom okolja in najti osebno harmonijo. Usmerjamo jih k  odkrivanju,  spoznavanju, razvijanju in uresničevanju lastnih pozitivnih potencialov, kakor tudi  k realnemu ocenjevanju in sprejemanju omejitev ter zmanjšanih zmožnosti. Vzpodbujamo jih, da najdejo vrednote in poti, ki jih bodo vodile k čimbolj neodvisnemu, zdravemu, ustvarjalnemu in kakovostnemu življenju.

 
IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE VZGOJNEGA NAČRTA
 

Pri pripravi vzgojnega načrta smo izhajali iz načel in vrednot delavcev, učencev in dijakov ter staršev. Podatke posameznih ciljnih skupin smo pridobili z vprašalniki, pogovori in delavnicami in so priloženi v prilogi Vzgojnega načrta.

 
TEMELJNE VREDNOTE
 
Vzgoja temelji na naslednjih vrednotah:
  • Samostojnost, neodvisnost in avtonomnost,
  • znanje za kakovostno življenje in osebnostno rast,
  • zdravje in
  • dobri medsebojni odnosi.
 

Temeljne vrednote povezuje veselje do življenja, ki predstavlja celostno opredelitev.

 
2.1. Samostojnost, neodvisnost in avtonomnost

Samostojnost vključuje vidik samostojne skrbi zase ter samostojnost pri vsakdanjih opravilih. Neodvisnost in avtonomnost pa predstavljata nadgradnjo samostojnosti. Avtonomnost zajema zavedanje samega sebe, samostojno odločanje, sprejemanje odločitev in njihovih posledic ter sposobnost reševanja problemov. Za avtonomnega posameznika je značilno spontano delovanje tudi izven pridobljenih vzorcev vedenja in ustvarjanje zadovoljujočih odnosov z okoljem.

Sposobnost posameznika se kaže v njegovih lastnih močeh in zmožnostih graditi svojo avtonomnost na socialnem in ekonomskem področju, v poklicu oziroma karieri.

 
2.2. Znanje za kakovostno življenje in osebnostno rast

To so splošna in poklicna znanja, pridobljena v okviru formalnega izobraževanja in vedenja, pomembna za funkcioniranje v vsakdanjem življenju.
Kvaliteta življenja posameznika je povezana z osveščanjem o lastnih potrebah, možnostih in pravicah, z večjo dostopnostjo do okolja, informacij in do možnosti komuniciranja. Z višanjem ravni kakovosti življenja posameznik soustvarja pogoje za lastno osebnostno rast. Vzpodbujanje k vseživljenjskemu učenju je naša stalna skrb, izziv in priložnost.

 
2.3. Zdravje

Zdravje vključuje telesne, duševne, socialne in duhovne razsežnosti pri posamezniku. Ravnovesje razsežnosti se kaže v posameznikovi zmožnosti neprestanega opravljanja različnih funkcij in življenjskih vlog ter prilagajanja okolju. Zdravje in skrb zanj je interes in odgovornost posameznika, medicinskih strok, institucij zdravstvenega varstva in celotne družbe. V tem smislu je naša prioriteta predvsem v vzpodbujanju interesa in odgovornosti do te vrednote pri otrocih in mladostnikih ter v ustvarjanju optimalnih pogojev za to dinamično ravnovesje.

 
2.4. Medsebojni odnosi

Medsebojne odnose gradimo z nenehnim odpiranjem raznolikih možnosti ustvarjalnega sodelovanja in vključevanja za vse udeležence v procesu vzgoje, izobraževanja in usposabljanja. Dobri odnosi temeljijo na medsebojnem spoštovanju in zaupanju, iskrenosti in poštenosti, strpnosti, medsebojni pomoči, solidarnosti, sočutju, odgovornosti. Dobrim medsebojnim odnosom namenjamo posebno pozornost v vseh formalnih kot tudi neformalnih dejavnostih, v katere se vključujemo kot delavci, učenci, dijaki in starši. Zato nenehno iščemo priložnosti za udejanjanje teh vrednot v vsakdanu našega zavoda.

 
NAČELA VZGOJNEGA DELOVANJA
 

Za zagotavljanje uresničevanja zastavljenih ciljev in izbranih vrednot delujemo po naslednjih načelih:

  • Individualizacije,
  • celovite obravnave,
  • lastne aktivnosti v procesu usposabljanja,
  • pozitivne vzgojne usmerjenosti,
  • osebnega zgleda,
  • enotnega delovanja pri zastavljenih ciljih in
  • enakih možnosti z upoštevanjem različnosti otrok.
 
3.1. Načelo individualizacije:

Vsak otrok in mladostnik s posebnimi potrebami je edinstven in drugačen v telesnem, intelektualnem, socialnem in čustvenem razvoju, zato je vzgojno delo v prvi vrsti delo s posameznikom. Smernice glede nalog, pristopov, dejavnosti in omejitev, časovnih obremenitev in drugo so določene in zapisane v individualiziranem programu usposabljanja otroka in mladostnika.

 
3.2. Načelo celovite obravnave:

Izhaja iz naravne potrebe otroka in mladostnika po celoviti obravnavi, ki vključuje njegove biološke, duševne, socialne, materialne, duhovne in posebne potrebe v medsebojni povezanosti in prepletenosti. V obravnavo se vključujejo delavci vseh strok in profesij, po potrebi pa se vključujejo tudi zunanji sodelavci. Prispevki strok in profesij se medsebojno dopolnjujejo in ne podvajajo. Vsi sodelujoči delavci spoštujejo otroka in mladostnika kot celovito osebnost ter v svoje delo vgrajujejo najsodobnejša spoznanja strok v povezavi z načeli profesionalnih kodeksov.

 
3.3. Načelo lastne aktivnosti v procesu usposabljanja:

Poudarjamo ga z namenom samostojnosti in opiranja na lastne sile, možnosti in moči v dnevnih aktivnostih ter drugih življenjskih situacijah. Pri delu z gibalno oviranim otrokom in mladostnikom je pomembno vedeti, kdaj in koliko mu je potrebno in smiselno pomagati ter kdaj je potrebno vztrajati pri aktiviranju, razvijanju in ohranjanju njegovih zmožnosti ter sposobnosti. Otroku in mladostniku zagotavljamo vzpodbudno okolje in mu zavestno odpiramo možnosti in priložnosti, da odloča o svojem življenju, delu, učenju, preživljanju prostega časa, druženju z vrstniki in drugimi osebami.

 
3.4. Načelo pozitivne vzgojne usmerjenosti:

Razumevanje otroka in mladostnika je osredotočeno na njegove razvojne in osebnostne značilnosti, posebnosti, talente, zmožnosti, potrebe in interese. Razvijamo odprto sogovorništvo z otrokom in mladostnikom, ki upošteva njegovo celovitost ter individualnost. Odnos osebnega in profesionalnega zaupanja gradimo na sposobnosti vživljanja v otroka in mladostnika, v razumevanje njegovih dilem in podporo njegovim močnim področjem. Optimizem in pozitivna naravnanost delavcev in staršev sta nujno potrebna za ustvarjanje pozitivne in spodbudne klime.

 
3.5. Načelo osebnega zgleda:

Otroci in mladostniki kritično spremljajo vedenje in reakcije zaposlenih, ki morajo biti v sozvočju z besedno izraženimi sporočili. V kolikor niso, gre za dvojno sporočilo, s čimer ne dosegamo želenih rezultatov v smislu pozitivnega in spodbudnega vzgojnega delovanja. Delavci in starši vzgajamo najprej z lastnim zgledom; zavedanje in spoštovanje tega načela je stalnica vseh ravnanj, ki jih vgrajujemo v svoje dejavnosti.

 
3.6. Načelo enotnega delovanja pri zastavljenih ciljih:

Enotnost delovanja zavestno podpira ustvarjanje in soustvarjanje varnega okolja, v katerem otroci in mladostniki poznajo naša skupna pravila, da lažje dosegajo zastavljene cilje.

 

3.7. Načelo enakih možnosti z upoštevanjem različnosti otrok:

Vsak  otrok in mladostnik je aktivno vključen v vse organizirane dejavnosti. Zagotavljamo mu optimalne in individualizirane časovne, prostorske in organizacijske prilagoditve. Pri organiziranih dejavnostih v skupini je pomembno, da prilagodimo dejavnosti najtežje oviranemu tako, da se bo lahko vanje vključil.

 
DEJAVNOSTI VZGOJNEGA DELOVANJA
 

Vzgojne cilje dosegamo kompleksno z vsemi našimi programi in dejavnostmi; poleg tega izvajamo  tudi dejavnosti, ki so specialno usmerjene k vrednotam vzgojnega načrta:

  • Pogovor,
  • timsko delo,
  • individualizirani program,
  • spodbude, pohvale in priznanja,
  • animacijske in interesne dejavnosti, projekti,
  • tematski dnevi, šole v naravi, tabori, letovanja in
  • socialno učenje.
 
4.1. Pogovor

Pogovor je naša temeljna vzgojna dejavnost. Ustrezna komunikacija je zelo pomemben pogoj v medsebojnih odnosih in predstavlja podlago za celosten in pozitiven osebnostni razvoj.
V pogovoru z otrokom in mladostnikom se prilagajamo njegovi starosti, razvojni stopnji, kulturni sredini in komunikacijskim zmožnostim. Aktivno ga poslušamo, smo z njim odkriti in glede na situacijo pošteno izrazimo pohvalo ali kritiko.
Skupaj oblikujemo poti: k utrjevanju različnih navad (učnih, delovnih, navad zdravega življenja …), k želenim in pričakovanim oblikam vedenja, k vzpostavljanju vrednostnega sistema, k spoštovanju dogovorov in upoštevanju pravil, k aktivnosti, vztrajnosti, odločanju, izražanju lastne avtonomije, pridobivanju pozitivnih  izkušenj, utrjevanju pozitivne samopodobe …
Naloga strokovnih delavcev je, da omogočamo pogoje, ki zagotavljajo vsebini pogovora primerno stopnjo zaupnosti ter občutek varnosti otroka in mladostnika. Način in vsebino pogovorov prilagajamo različnim poklicnim vlogam in timskim dogovorom.
Pogovori so zaupni, upoštevajoč profesionalne etične kodekse ter v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov.

  
4.2. Timsko delo

Namen timskega dela je povezovalni učinek, ki ga dosegamo s sinergičnim prepletanjem  strok, ki jih poosebljajo posameznimi člani tima. V timskem delu se medsebojno usklajujemo, se informiramo in stremimo k skupnim ocenam, metodam, ciljem in prilagoditvam. Pri našem delu je nujen multidisciplinarni pristop. Rezultati timskega dela so podlaga celostnemu usposabljanju otroka in mladostnika s posebnimi potrebami.
V najširšem pomenu smo člani tima vsi zaposleni delavci, ki profesionalno sodelujemo pri izvajanju programov in dejavnosti, v katere se vključuje otrok in mladostnik. Tim sestavljajo: razrednik – defektolog ali učitelj posameznega področja, vzgojitelj, socialni delavec, psiholog, zdravnik, logoped, fizioterapevt, delovni terapevt, medicinska sestra, spremljevalec, negovalka, otrok in mladostnik ter njegovi starši oz. skrbniki.
V središču procesa timskega dela je otrok in mladostnik. Delavci pri tem zavestno spodbujamo in podpiramo tiste rešitve, ki so v dobrobit otroku in mladostniku. Naloge tima izhajajo iz prepoznanih celostnih potreb otroka in mladostnika ter se k njemu v vseh fazah delovanja ( načrtovanja – izvajanja –spremljanja – vrednotenja - spreminjanja in prilagajanja …) ponovno vračajo.
V tim se po potrebi vključijo tudi zunanji sodelavci. Sestava tima se smiselno prilagaja namenu in vrsti obravnavane problematike. Lahko ima obseg ožjega operativnega tima ali  širšega operativnega tima.

 
4.3. Individualizirani program

Individualizirani program je živi, stalno spreminjajoči se in dopolnjujoči dokument, ki predstavlja kompleksen načrt delovanja in sodelovanja delavcev različnih strok in profesij, skupaj s otrokom in mladostnikom ter njihovimi starši oz. skrbniki. Izhodišče predstavljajo  otrokove in mladostnikove zmožnostmi, talenti ter  posebne potrebe in oviranosti. Individualizirani program nenehno sooča znanja in spoznanja strok, opravljeno strokovno delo ter izkušnje delavcev in staršev s ciljem, podpreti celovit napredek otroka in mladostnika, pri doseganju učnih rezultatov, vzgojnih ciljev, obvladovanju neodvisnega življenja, krepitvi samopodobe …
Je stičišče komunikacije, načinov in metod dela, vrednot in ciljev, ki temeljijo na različnih teoretičnih konceptih. Individualizirani program  je usmerjen na naslednja področja: šolsko delo in učenje, gibanje in mobilnost, ročne dejavnosti, osebna nega, sporazumevanje, medosebni odnosi, socialne veščine in interesne dejavnosti.

 
4.4. Organizirane animacijske in interesne dejavnosti, projekti

To so dejavnosti, s katerimi pri otroku in mladostniku vzpodbujamo odkrivanje in razvijanje interesov ter močnih področij; odkrivamo talente, podpiramo ustvarjalnost, navajamo na kvalitetno preživljanje prostega časa, vzpodbujamo samostojnost, avtonomnost, gradimo realno samopodobo in krepimo pozitivno samospoštovanje. Vse dejavnosti odpirajo možnosti in priložnosti za vključevanje otrok in mladostnikov v širši socialni prostor, s čemer pridobivajo nepogrešljive izkušnje za njihovo bodoče življenje v skupnosti. Dejavnosti izvajamo delavci CIRIUS-a in zunanji sodelavci. Natančneje so opredeljene v letnem delovnem načrtu CIRIUS-a.

 
4.5. Spodbude, pohvale in priznanja

Pri vsakodnevnem delu z učenci in dijaki je naše skupno delovanje usmerjeno v ustvarjanje pogojev za prijetno in pozitivno naravnano vzdušje. Spodbude niso vezane le na doseganje dobrih rezultatov pri šolskem delu, ampak na osebni razvoj in napredek vsakega otroka ter mladostnika ter posebej njegovo pripravljenost za sodelovanje z vrstniki in širšo skupnostjo. Otroke in mladostnike pohvalimo in jim izrekamo priznanje  za konkretna in uspešno opravljena dejanja, s katerimi izkazujejo posebna prizadevanja in napredek pri doseganju vzgojnih ciljev.  Pohvale in priznanja bomo opredelili v Pravilih šolskega reda.

 
4.6. Tematski dnevi, šole v naravi, tabori in letovanja

so priložnost za naše vzgojno delovanje, ki ga ne določata učni  in domski življenjski prostor. V njih sodelujemo zaposleni vseh enot (šola, vzgoja, zdravstvo, tehnično osebje). Določena tema, čas, način izvajanja in dejavnosti so podrobneje opredeljene v letnem delovnem načrtu.

 
 
4.7. Socialno učenje

Vzpodbujamo učenje potrebnih in pomembnih socialnih veščin. V ospredje vstopajo dejavnosti, s katerimi krepimo in vzpodbujamo ustrezno in želeno vedenje, razvijamo komunikacijo otrok - otrok, otrok - zaposleni (in obratno), zaposleni - starši, zaposleni - zaposleni, otroci - starši, razvijamo kulturo dialoga, krepimo odgovornost do sebe in širšega okolja, usmerjamo k pridobivanju za posameznika pomembnih življenjskih izkušenj, vzpodbujamo izražanje mnenj, stališč, krepimo realen odnos do sveta, osveščamo o izražanju čustev in lastnih potreb v dani situaciji, razvijamo senzibilnost za potrebe drugega …
Dejavnosti: socialno terapevtske igre, igralno-terapevtske urice, gibalne igre, igre vlog, vprašalniki, refleksija, tematske delavnice, debatne skupine, sodelovanje z mladimi, ki niso gibalno ovirani, medinstitucionalno povezovanje.
V osnovni šoli socialno učenje načrtujemo in izvajamo tudi v okviru specialno pedagoških dejavnosti, ki potekajo v okviru šolskega predmetnika.
Socialno učenje se nadaljuje tudi na ravni srednjega izobraževanja z načrtovanjem in izvajanjem različnih vsebin v okviru interesnih in projektnih dejavnosti, ki potekajo zunaj centra ter v t. i. »odprtem kurikulu« predmetnika (kot npr.: komunikacijske veščine, multimedijsko opismenjevanje,  poslovni bonton in protokol, šola dobre drže, socialno-varstvene pravice, izdelava spletnih strani ipd.). Pri načrtovanju tovrstnih vsebin sodelujejo mladostniki s svojimi željami in idejami; zapisane pa so v letnem delovnem načrtu. Izvajajo jih strokovni delavci različnih profilov. Dijakom omogočamo čim več izkušenj v realnem svetu, predvsem z načrtovanjem delovne prakse pri delodajalcih, še zlasti v lokalnem okolju posameznika.

 
SODELOVANJE S STARŠI
 

Pri vzgoji otrok in mladostnikov je zelo pomembno usklajeno in enotno delovanje, skupaj s starši. Zato se o prioritetah in načinih vzgojnega delovanja s starši pogovarjamo in tudi sicer vzpostavljamo ter vzdržujemo odkrit, spoštljiv, pravočasen in profesionalni način komunikacije ter izmenjave informacij. Pri iskanju rešitev za vzgojne dileme prvenstveno iščemo možnosti skupnega konsenza. Če v katerem primeru tega le ni mogoče doseči, spoštujemo avtonomijo staršev, sami pa kljub temu delujemo prvenstveno v korist otroka ali mladostnika.

Vse oblike sodelovanja s starši so zapisane v LDN in publikaciji. Sproti in v aktivnem sodelovanju s starši izbiramo  tiste oblike, ki bodo še posebej podpirale vsakoletne izbrane prioritete našega vzgojnega delovanja. Glede na specifiko – oddaljenost bivališč od CIRIUS – bomo iskali oblike, ki bodo omogočale večini staršev sodelovanje pri skupnih vzgojnih prizadevanjih.

 

AKCIJSKI NAČRT VZGOJNEGA DELOVANJA ZA POSAMEZNO ŠOLSKO LETO je sestavina LDN.

 
SPREMLJANJE REALIZACIJE VZGOJNEGA DELOVANJA

Realizacijo vzgojnega načrta bomo spremljali glede na obsežnost naloge ter zahtevnosti ciljev na:

Kolegiju,
operativnih timih,
pedagoških konferencah,
roditeljskih sestankih,
svetu staršev,
svetu zavoda in

v otroškem parlamentu in šolski skupnosti, domski skupnosti, dijaški skupnosti.

 

Samoevalvacija bo predstavljena 1x letno in bo podlaga za morebitno spreminjanje in dopolnjevanje vzgojnega načrta ter za akcijski načrt za vsako šolsko leto posebej.

 
SPREJEM VZGOJNEGA NAČRTA

Vzgojni načrt je bil predstavljen in obravnavan na 5. seji Sveta staršev dne 22. 5. 2009 in korespondenčno po njej ter sprejet na Svetu zavoda dne  5.6.2009.

 
 
 
Voditeljica tima: Isabelle Morell Bera
 
Direktorica CIRIUS Kamnik: Žarka Brišar Slana
 
 

Predsednica Sveta zavoda: Nataša Petrović