KAJ JE TERAPEVTSKO JAHANJE

 

KAJ JE TERAPEVTSKO JAHANJE?

Jahanje in uporaba konja v terapevtskem procesu sta razširjena po celem svetu. Vse več je združenj in organizacij povezanih ali celo osnovanih na terapevtskem jahanju. Razumljivo je, da je pri tem potrebna široka paleta strokovnih znanj in velik posluh za potrebe ljudi, ki so v terapijo s konji vključeni.

Terapevtsko jahanje je v prvi vrsti prijetno doživetje za vse sodelujoče, pri katerem se ustvari odnos med človekom in konjem. Pozitivno vpliva na gibalne in psihosocialne funkcije ter na dinamično zdravljenje, usmerjeno na celotnega človeka, telo, dušo in duha. Cilj ni le odpravljanje ali zmanjševanje bolezni ter motenj, ampak tudi razvoj mnogih človekovih potencialov, samouresničenja, socialnosti in humanega odnosa. Terapija s pomočjo konja postaja v svetu vse bolj prepoznavna in priznana metoda v okviru medicinske in psihosocialne rehabilitacije ter tudi v pedagoškem procesu.

 

 

Pojem terapevtsko jahanje je splošen pojem, ki zajema štiri različna področja in posledično pet vej, katerim je skupni medij konj. Vsaka od vej terapevtskega jahanja skuša preko konja doseči popolnoma svoj, predvsem pa pozitiven učinek na njegovega »uporabnika« in se čimbolj približati želenemu, začrtanemu cilju.

Področja terapevtskega jahanja:

  1. Medicina

  2. Psihologija

  3. Pedagogika

  4. Konjeniški šport

Področja terapevtskega jahanja se močno prepletajo med seboj in včasih je težko oziroma skoraj nemogoče potegniti ostro ločnico. Vseeno pa se zaradi različne populacije, ki je vanj vključena in tako tudi zaradi različnih ciljev, metod in potrebnega strokovnega kadra terapevtsko jahanje deli na pet vej.

Veje terapevtskega jahanja:

  1. Hipoterapija – fizioterapija s pomočjo konja

  2. Ergoterapija – delovna terapija s pomočjo konja

  3. Psihoterapevtsko jahanje – psihoterapija s pomočjo konja

  4. (Specialno) pedagoško jahanje in voltižiranje

  5. Parakonjeništvo – športno rekreativno jahanje in vožnja vpreg oseb s posebnimi potrebami

Grafični prikaz razdelitve terapevtskega jahanja

 

 

 

V Sloveniji se za vsa področja terapevtskega jahanja pogosto napačno uporablja izraz hipoterapija.  Njen pomen je izključno medicinski, z gibanjem na konju želi izboljšati funkcije notranjih organov in lokomotornega aparata, medtem ko je pomen ostalih področij predvsem psihosocialen. Od specifičnih potreb posameznika in od narave motnje je odvisno, katero izmed treh področij terapevtskega jahanja bomo v praksi zanj izbrali.

         

RAZVOJ TERAPEVTSKEGA JAHANJA V CIRIUS-U:

  • S terapevtskim jahanjem se v Cirius-u ukvarjamo že 20 let
  • Po prvih poskusih v Lipici leta 1992 smo s terapevtskim jahanjem nadaljevali na kmetiji Dade Lavrič na Bregu pri Preddvoru.
  • Leta 1997 smo odprli lasten hlev in manežo, ki smo jo leta 2001 pokrili in tako dobili jahalnico.
  • Leta 2001 smo pridobili predavateljico, ki se je izobraževala v Kölnu.
  • Leta 2003 je zdravstveni svet Ministrstva za zdravje hipoterapijo priznal kot strokovno zdravstveno metodo.
  • Istega leta je bil pri nas organiziran prvi tečaj hipoterapije v Sloveniji. Izobraževanje poteka v dveh delih z vsaj polletnim razmakom - prvih petnajst hipoterapevtov je zaključilo izobraževanje leta 2005.
  • Do današnjega dne so bili organizirani in zaključeni trije tečaji hipoterapije.  

 

 

 

TERAPEVTSKI TIM:

Hipoterapija: Cirila BURJA, Andrej HAVLE in Petra POHLEVEN

Športno-rekreativno jahanje: Anastasija LAVRIČ in Irena SETNIČAR

Pedagoško jahanje: Bernarda ANTONIN, Anka GERBEC in Anastasija LAVRIČ